Ko govori Noriaki, 29-letna Juki Ito spoštljivo kima. »Noriaki je bil moj vzornik, ki mi je hkrati bil tudi v izjemno pomoč predvsem na začetku moje športne poti,« pove Juki, ki torej tako kot mi vsi še vedno rada prisluhne nasvetom svojega sokrajana z otoka Hokaido.
Od Albertvillla 1992 proti Milanu in Cortini 2026
Olimpijske igre niso le tekmovanje. Za Toyoto predstavljajo športni duh, »fair play«, prijateljstvo, strpnost, trajnost, sodelovanje in optimizem. Kasai je kot edini športnik doslej nastopil na kar osmih zaporednih igrah, od Albertvilla 1992 do Pjongčanga leta 2018. Prav vseh se podrobno spominja. »19 let sem bil star v Albertvillu. Nikoli ne bom pozabil, kako zelo sem bil vznemirjen pred nastopom. V Sočiju sem bil zelo blizu zlati medalji. Skupaj z domačimi igrami v Naganu leta 1998 so to tri izvedbe iger, ki so mi najbolj ostale v spominu,« pove.
Ob prvih nastopih na OI je imel predvsem občutek ponosa predstavljanja svoje države. Po Naganu je začel čutiti, kako država in občinstvo dejansko stojijo za njim in da s svojimi dosežki lahko prinaša pozitivno energijo in upanje ljudem.
Svet se je spremenil v teh tridesetih letih. In šport še zdaleč ni izjema. »Številne stvari so se spremenile. Več je povezanosti med poletnimi in zimskimi igrami. Veliko več je izmenjave metod treninga, marsikatero (od poletnih športov) sem tudi sam vključil v svoj trening, Sinergija med športniki je globlja,« izpostavlja Noriaki Kasai.
»V primerjavi z Noriakijem sem jaz nastopila samo na treh igrah, tako da se jih moram spominjati,« se v smehu v olimpijsko debato vključi Juki. »Soči so bile moje prve olimpijske igre, “nervozne” igre in vesela sem bila, da mi je bil tudi Noriaki v podporo pri tej prvi izkušnji. V Pjongčang sem odšla še z večjimi pričakovanji po medalji in so bile nekako prelomne v smislu, da ob razočaranju nisem vedela, kako naprej.« A prav tu je našla svoj motiv za naslednje igre v Pekingu in za nadaljnjo kariero.
Olimpijske igre ostajajo vrhunec za marsikaterega smučarskega skakalca ali skakalko. »Tako je bilo pri meni, kjer je bil prav Noriaki moj idol in pa moja želja po nastopu na olimpijskih igrah največji motiv. Predstavljam si, da je še vedno podobno pri mlajših generacijah. Občinstvo smučarskih skokov na Japonskem ni tako veliko in medalje japonskih skakalcev na OI - Noriakija v Sočiju, Sare Takanaši v Pjongčangu, Rjoju Kobajašija nazadnje v Pekingu - so gotovo inspiracija za mlade skakalce in skakalke.«
Naslednje zimske olimpijske igre bodo čez dve leti v naši soseščini, v Milanu in Cortini. Najbrž ga ni ljubitelja športa, ki bi si vehementno upal staviti, da Kasaija v Italiji gotovo ne bo. »Nikoli ne bom odnehal (I will never give up)«, je bil kratek dobitnik treh olimpijskih odličij in potrdil, da si seveda želi uvrstiti na igre. Juki ima z igrami še nekaj neporavnanih računov.
»Po trikratni izkušnji si seveda želim nove priložnosti priti do zlate medalje, sta pa do iger še dve leti. Pred tem bi želela ponovno leteti … Ne bi želela, da je Noriaki jezen, ampak želela bi doseči in preseči tudi njegovo rekordno znamko in leteti prek 241,5 m.«
Uživanje v spremembah in oranje ledine
Šport se razvija, inovacije so del procesa napredka. Smučarski skoki so v času Kasaija doživeli že marsikatero spremembo. »Seveda je bila sprememba v V-slog v sezoni 1991/92 velik šok.
Čeprav mi na začetku ni šlo, sem imel dovolj samozavesti in veliko sposobnost prilagajanja. Po letu dni sem ga obvladal in prinesel mi je številne uspehe.
Podobno se je zgodilo po igrah v Naganu, ko je bilo uvedeno nekaj novih pravil, kar je tudi vplivalo na slabše nastope v tem obdobju,« se spominja skakalec, ki čaka na svoj 570. individualni nastop na tekmah svetovnega pokala in doda, da vedno poskuša uživati v spremembah in jih vzeti kot nekaj novega.
Za prihodnost se sprašuje ali bi bilo možno priti do nove kreativne metode načina skakanja.
Ženski svetovni pokal je star šele dobro desetletje. Od skoraj samega začetka je Juki Ito poleg in iz prve roke potrdi, da je napredek v zadnjih letih res velik. »Vsekakor sem vesela razvoja in napredka ženskih skokov. Število tekmovanj narašča, kakovost je na višji ravni, punce smo pred časom prvič imele priložnost nastopiti na letalnici. Vesela sem bila tudi slovenske zmage Eme Klinec,« pravi Japonka, ki skupaj z našimi tekmovalkami orje ledino tudi na letalnicah in nas tako počasi že pelje na novo temo našega pogovora.
