Z zemlje na luno in nazaj | Toyota Slovenija

Toyota sodeluje pri programu Artemis, ki pod vodstvom ameriške vesoljske agencije NASA išče možnosti za povečevanje navzočnosti človeka v vesolju.
Toyota v sklopu programa Artemis razvija lunarno raziskovalno vozilo in pri tem tesno sodeluje tudi z japonsko vesoljsko agencijo JAXA.
Misija s tem vozilom je predvidena za leto 2029, kar naj bi temeljito razširilo raziskovalno območje za vesoljske misije s posadko ali brez nje.

Program Artemis

Program Artemis predstavlja naslednji korak človeškega raziskovanja vesolja. Komercialni in mednarodni partnerji, kot sta japonska vesoljska agencija JAXA in ameriška vesoljska agencija NASA, si prizadevajo za vzpostavitev trajnostne navzočnosti na Luni in za organizacijo misij na Mars. V programu sodelujeta tudi korporaciji Mitsubishi Heavy Industries (MHI) in Toyota. MHI razvija vozilo LUPEX (Lunar Polar Expedition). Toyota pa v sodelovanju z agencijo JAXA razvija raziskovalno lunarno vozilo Lunar Cruiser. Toyota si prizadeva, da bo tudi na Zemlji uporabila natančno prilagojene tehnologije, ki se bodo uporabljale v ekstremnih razmerah na Luni.

Življenje na Luni

Vožnja po površju Lune je izjemno vznemirljiva. Kljub temu pa pogoji misije zahtevajo izjemno količino truda, ki je usmerjena predvsem v iskanje načinov, da raziskovalno lunarno vozilo ob svoji popolni zanesljivosti postane tudi udoben bivalni prostor. Posadka bo namreč morala na krovu v zaprtem prostoru preživeti približno mesec dni. To prinaša dva glavna izziva: veliko psihično obremenitev, ki bi lahko vplivala na delovno učinkovitost in motivacijo posadke, ter težave pri določanju potovalne poti. Zato bo vozilo opremljeno s tehnologijami, ki bodo namenjene zagotavljanju najboljše uporabniške izkušnje, vozne zmogljivosti in avtomatizirane vožnje po brezpotjih.

Nazaj na Zemlji

Tehnologije, ki jih Toyota razvija za misije Lunar Cruiserja, med drugim vključujejo preprečevanje prevračanja med vožnjo po neoznačenem površju Lune, navigacijo radijskih signalov, generiranje poti za varno vožnjo, intuitiven nadzor vožnje, pomoč pri vožnji z vgrajenim zaslonom in prostorno notranjost za od 2 do 4-člansko posadko. Na voljo bodo tudi izobraževanja, ki bodo pripomogla tudi k varni vožnji na različnih terenih na Zemlji. Vozilo bo lahko opravljalo tudi avtomatizirano skeniranje različnih območij ali prevoz blaga na nevarnih območjih.

»30-dnevna nepretrgana vožnja je izjemno zahtevna, zato bodo določene operacije povsem avtomatizirane. Astronavti bodo lahko prevzeli ročno vodenje v primeru, če bi se morali reševati iz posebno težke situacije. Tako kot vozilu Guardian^TM je samodejna vožnja sestavni del koncepta, ki predvideva tudi voznika za zagotavljanje varnosti,” je povedal Takao Sato, nekdanji vodja projekta Lunar Rover.

Sodelovanje pri raziskovanju vesolja

Raziskovalno lunarno vozilo bo opremljeno z regenerativnimi gorivnimi celicami, ki bodo omogočale preživljanje noči na Luni. Sistem bo z uporabo sončne energije omogočal elektrolizo vode za visoko učinkovito proizvodnjo vodika, s katerim bodo zagotavljali energijo v nočnem času. Pnevmatike vozila, ki jih je razvila družba Bridgestone Corporation, bodo izdelane iz kovine, saj bi bila guma v težkih razmerah na Luni neuporabna. Poleg tega bodo podatki o Luninem površju, ki naj bi jih Mitsubishijev LUPEX zbiral med raziskovanjem površja Lune leta 2025, prav tako služili razvoju lunarnega vozila.

»Na Luni ni zraka, temperatura pa se lahko spusti tudi do 170 stopinj Celzija v senci in do 120 stopinj Celzija na soncu. To so razmere, ki so na Zemlji nepredstavljive. Gravitacije je šestkrat manj kot na Zemlji in seveda še nikoli nismo vozili avtomobilov v tako zahtevnih razmerah. Obstaja tudi vprašanje izpostavljenosti sevanju, zato ne moremo uporabljati delov iz gume ali smole,« je povedal Yukito Ohmura, razvojni inženir vozila Lunar Rover.

Naslednji korak proti ogljični nevtralnosti

Inovacije, ki bodo nastale v sklopu razvoja vozila Lunar Rover in razvoja krožnih sistemov, ki uporabljajo sončno svetlobo, vodo in vodik na Luni, bodo pripomogle k uresničevanju ciljev doseganja ogljične nevtralnosti na Zemlji. Na podlagi teh izkušenj bomo lahko ustvarjali rešitve za zagotavljanje trajnostne energije oddaljenim vasem ali begunskim taboriščem na vojnih območjih in uporabo teh tehnologij za evakuacijske centre in plovila. Vse inovacije na področju mobilnosti ter alternativne in trajnostne rešitve bodo pripomogle k razvoju mest, v katerih ljudje živijo srečno z dostopno, varno in trajnostno mobilnostjo za vse.

»Začeli smo z mislijo o vozilu za potovanje po Lunini površini, nato pa smo začeli razmišljati o uporabi vodika kot goriva. Če naj bi vozilo delovalo na vodik, potrebujemo vodo za proizvodnjo vodika. Če Lunino površje vsebuje vodo, lahko to uporabimo za ustvarjanje vodikove družbe, kar bi lahko pomagalo tudi pri gradnji mest. Ta ideja temelji na enakem pristopu kot projekt mesta prihodnosti Woven City, ki že nastaja na Japonskem. Ko se med snovanjem projektov srečamo s številnimi različnimi vidiki, se zdi, da vsak predstavlja svojo celoto. Vendar menim, da so pod površjem vsi ti deli dejansko povezani,« je povedal Shigeki Teraši, direktor in izvršni sodelavec v korporaciji Toyota.