Sreča je zagotovo ena najbolj iskanih in želenih izkušenj. Želimo si filmskih podob, čim bolj idili približanih družinskih odnosov, pozitivne energije delovnega okolja in duševnega miru prežetega s poživljajočo energijo. Vendar velja še ena gotovost: izmuzljiva je. Rada se igra skrivalnice. Čim se skrije, nas napadejo občutki tesnobe, panike, žalosti. Kje si? Potrebujemo te.
Je globalistka.
Eno najbolj univerzalnih občutij. Ljudem daje občutek enotnosti in povezanosti ter je hkrati tudi sama tako zelo povezljiva, vzajemna. Ko smo srečni v svojem srcu, lahko objamemo svet. Ko smo srečni doma, smo uspešnejši in posledično srečnejši tudi v delovnem okolju. In obratno. Kaj ni čudovito, kako prelivajoče čustvo je?
Vzponi in padci, dobri in slabi dnevi, prijetni pogovori in težka pogajanja, toplina in zlaganost družbe, svoboda samote in teža osamljenosti. Najti in čutiti vsakodnevno srečo na vrtiljaku življenja je umetnost. Prekrivanje dobrih in slabih trenutkov resda ni popolno, a zgolj čutenje in osmišljanje dobrega in slabega prinaša veselje.
Sprejeti tovrstne modrosti ni najbolj preprosto. Ob vseh krivicah in nesrečah je težko razumeti, na primer, da je Toyota množična proizvajalka sreče. Oh, spet te marketinške floskule, boste rekli. Pa vendar je slogan Sreča za vse zapisan v DNK najmočnejše avtomobilske znamke na svetu. Izbira je naša. In vaša. V Toyoti izbiramo dobro in to širimo.
Modrosti in smernice Sakishija Toyode, ustanovitelja znamke Toyota, so še zdaj močan del naše identitete. Zvesti svojim dolžnostim pripomoremo k blagru podjetja in splošnemu dobremu, kamor Toyota vrača. Marljivi in ustvarjalni si vsak dan prizadevamo iti onkraj meja. Tja, kamor mnogi še ne vidijo in si ne upajo. Spoštljivo. Z zavedanjem duhovnega sveta in vsakodnevno hvaležnostjo.
Več kot damo, več dobimo.
Z vsakim prevozom tistih, ki te možnosti nimajo, najsi bodo starejši ali gibalno ovirani, z vsakim posajenim drevesom, s katerim oživljamo slovenski gozd, z vsakim organiziranim pretečenim kilometrom, ki nas dela bolj zdrave in fit ter nas popelje še korak bližje olimpijskim vrednotam, z vsakim stiskom roke, podarjenim nasmehom in časom starejšim, izoliranim od družbenega vsakdana, z vsako prostovoljsko uro, ko pomagamo »specialcem«, izjemnim posameznikom z motnjami duševnega razvoja.
Sreča, ki jo občutimo, ko sodelujemo pri tovrstnih aktivnostih, je tista, ki nas oživlja, polni z energijo in nas dela vsak dan boljše ljudi. Le takšni smo lahko boljši, spet za druge. Dokler ni krog sreče sklenjen. Ker je ni preveč, nikoli je ne bo zmanjkalo in nikoli se zares ne skrije. Vedno je tu. Le naučiti se jo moramo videti. Občutiti. Sprejeti.
Zato, kaj je sreča?
Prijazna beseda, pomoč potrebnemu, nasmeh. Dober namen. Mobilnost, zanesljivost, strast, odgovornost. Sreča je vse, čemur pripišemo pomen zadovoljstva. Če boste gledali s srcem, jo boste kaj hitro začutili. V resnici je tako preprosto.
