Noriaki Kasai je v svojem bistvu prava reinkarnacija japonskega boga vetra Fudžina. Šele potem je legenda smučarskih skokov in čudo narave. Lahko bi mu rekli tudi Forrest Gump nordijskega smučanja, saj kljub dejstvu, da se je nedavno srečal z abrahamom, še vedno kar skače in skače in skače.
Na turneji je že več kot 33 let. V tem času je zmagal na 17 tekmah svetovnega pokala, osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih ter si priboril olimpijski medalji srebrnega in bronastega leska. Pred sezono 2022/23 je pod vodstvom slovenskega trenerja Matjaža Zupana zasedel tretje mesto na japonskem državnem prvenstvu in se spet uvrstil v reprezentanco.
Noriaki Kasai je skakalec iz Guinessove knjige rekordov, pri katerem je čas nekoliko drugačna kategorija.
Pred začetkom sezone 2022/23 je kar nekaj časa preživel na pripravah v Sloveniji in se po naši deželi prevažal s hibridnim športnim terencem znamke Toyota.
Vaša življenjska zgodba je v vseh pogledih izjemna. A ob tem se vendarle postavlja ključno vprašanje: kaj vas žene vsa ta leta?
Kasai: To isto vprašanje poslušam že najmanj zadnjih 15 let. In odgovor je vedno isti: ljubim smučarske skoke. Srečo imam, da moje telo še vedno dopušča in zmore ukvarjanje s tem zahtevnim športom na najvišji ravni.
Poleg tega že od otroških let sanjam o olimpijski medalji. Res je, da imam v svoji zbirki srebrno in bronasto. A v tistih sanjah se mi je prikazovala zlata.
Svojo prvo zmago ste dosegli marca 1992, se pravi pred več kot 30 leti. Takrat se večina vaših tekmecev sploh še ni rodila. Kako se počutite, ko tekmujete proti fantom, ki bi bili lahko vašI sinovi?
Kasai: O tem pravzaprav sploh ne razmišljam. Z vsemi fanti se odlično razumemo. Smo prijatelji in do njih se nikoli ne obnašam pokroviteljsko. Če me kdo vpraša za nasvet, mu z veseljem ponudim svoj pogled.
Imeli ste zelo težko otroštvo. Kako je to zaznamovalo vašo osebnost, vašo voljo in vašega borbenega duha?
Kasai: Zagotovo me je otroštvo zelo zaznamovalo. Že zelo zgodaj sem namreč spoznal, da se v življenju nič ne zgodi samo od sebe in da se je za vse treba potruditi. Tako sem že zelo zgodaj dobil dodatno notranjo moč, odločenost in osredotočenost.
Leta 2022 ste praznovali petdeseti rojstni dan. Ali občutite, da sta vaša telesna moč in vztrajnost v vseh teh letih upadli?
Kasai: Moja vzdržljivost se ni kaj dosti spremenila, kar je tudi zame nekoliko presenetljivo. Res je, da občutim razliko v moči. A spet imam srečo, saj sem bil kot mladenič izjemno močan, tako da sem zdaj kljub nekolikšnem usihanju moči še vedno na zelo visoki ravni. Poleg tega sem v zadnjih letih rahlo zmanjšal količino treninga.
Kaj pa utrujenost, regeneracijski čas, potrebujete več spanca?
Kasai: Tudi regeneracijski čas se v mojem primeru ni skrajšal. Spim povsem normalno. Vsak dan si ob vseh treningih privoščim tudi trideset minut počasnega teka. Ugotovil sem, da to izjemno dobro vpliva na moje splošno počutje. Sicer se ukvarjam tudi z nekaterimi drugimi športi. Rad imam tenis, golf, badminton, odbojko ...
Kako ste pravzaprav odkrili smučarske skoke?
Kasai: Zime na Hokaidu so res fantastične. Vedno je zelo veliko snega in otroci smo izjemno uživali v različnih oblikah snežne zabave. Najprej sem se začel ukvarjati s smučanjem. A ker me je običajno smučanje začelo dolgočasiti, sem se zaljubil v skoke, ki so se mi zdeli precej bolj razburljivi. Še vedno se dobro spominjam, kako sem pri devetih letih prvič skočil na petmetrski skakalnici. Takrat me je bilo rahlo strah, a gnala me je radovednost, kako daleč bom skočil. In ta isti občutek me žene še zdaj. Ko sem na vrhu planiške velikanke, se vedno vprašam, kako daleč me bo poneslo.
V času vaše kariere se je zgodil tudi prehod na slog v, ki vam zelo ustreza. Kako težko je bilo spremeniti postavitev smučI v zraku?
Kasai: Ja, na začetku kariere smo skakali z vzporedno postavljenimi smučmi. Potem pa je Šved Jan Boklöv v sredini osemdesetih let začel skakati povsem drugače. Smuči je postavil v obliko črke V in dosegal tudi do 10 metrov daljše daljave. Izkazalo se je, da je pri tem načinu plovnost v zraku precej boljša. Boklöv je na začetku dobival precej slabše ocene za slog, a kmalu so tako začeli skakati tudi drugi skakalci, kar je utrlo pot novemu slogu. Meni osebno ta način izjemno ustreza. Uživam, ko se dobesedno uležem med smuči in začutim, kako jadram na vetru.
Vedno ste bili izjemno navdušeni nad planico. Slovenski navijačI vas ne nazadnje poznajo tudi po tem, da znate zapeti tisti legendarni napev planica, planica, snežena kraljica. Kako težko se je bilo naučiti te vrstice?
Kasai: V Planico sem prvič prišel, ko sem imel 17 let. To pomeni, da prihajam že 33 let. In v vsem tem času sem zagotovo tisočkrat slišal to pesem, ki mi je izjemno všeč. Skorajda greh bi bil, če si je ne bi zapomnil.
