Resnična vizija

Toyota je pred dobrimi dvajsetimi leti avtomobilski svet presenetila z vizionarsko potezo. Do takrat si namreč nihče drug ni upal izdelati serijskega avtomobila na hibridni pogon. Tudi ta poteza in njena evolucija v naslednjih dveh desetletjih je odličen primerek japonskega načela kaizen, ki temleji na nenehnem napredku. Na slovenskem trgu namreč hibridi že predstavljajo polovico prodaje vozil znamke Toyota. Na skupnem evropskem trgu pa se bo to zgodilo v zelo bližnji prihodnost.

Ob koncu devetdesetih let je Toyota izvedla enega izmed svojih najbolj drznih eksperimentov. Ime mu je bilo Prius. To je prvi serijski avtomobil na hibridni pogon. O nastajanju modela in njegovih predporodnih krčih je znanih kar nekaj anekdot, ki so tekom let postale legende. Leta 1997, ko je bil Prius tudi uradno predstavljen, so uspeli prodati le 300 hibridov, pa še te zgolj na Japonskem. A že naslednje leto se je krivulja začela strmo vzpenjati. Japonci so leta 1998 kupili kar 17.600 hibridnih avtomobilov.

Leta 2000 je 5.800 Priusov vozilo po ameriških cestah, za novinca pa se je odločilo tudi 700 evropskih drznežev. V naslednjih letih je Toyota hibridni pogon vseskozi izpopolnjevala in ga prenesla tudi v druge modele. In iz leta v leto se je njihova vizija vedno znova izkazala za pravilno. To je bil povsem nov pogled na čistejšo množično mobilnost. Zato lahko rečemo, da je hibridni pogon svojevrsten ekolog in vizionar. Je tudi revolucionar in znaninec čistejše prihodnosti. In letos se je zgodil še en pomemben mejnik - delež avtomobil na hibridni pogon je znotraj Toyotine palete prvič presegel 50 odstotkov.

Projekcije pa kažejo, da se bo isto v bližnji prihodnosti zgodilo tudi na skupnem evropskem trgu.

Avtoriteta hibridnega pogona

Hibridni pogon ni nič novega, saj so o njem različni proizvajalci razmišljali že pred sto in več leti. Toda zaradi previsoke cene, teže, neučinkovitosti in drugih težav, se pred Toyoto nihče ni drznil začeti velikoserijske proizvodnje. Zato predstavitev Toyotinega Priusa predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini avtomobilske industrije. Že s prvo generacijo so uspeli narediti učinkovit in zanesljiv avto, čeprav je bila njegova proizvodnja še zelo daleč od profitabilnosti.

Koncept Priusovega pogona, ki so ga prvič predstavili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je izkazal kot odličen in je še danes osnova vseh Toyotinih in polnih hibridov drugih znamk. Pogonski sklop sestavljajo bencinski motor z Atkinsonovim ciklom delovanja, manjši elektromotor (MG1), ki nadomešča zaganjač in alternator, večji elektromotor (MG2), ki je fiksno povezan s kolesi in lahko samostojno poganja vozilo ali pa regenerativno zavira in hibridna baterija. Bencinski motor in elektromotorja predstavljajo tri sklope, ki se vrtijo različno, a so v stalni zobniški povezavi preko planetnega gonila (E-CVT).

Sistem je mehansko gledano povsem preprost, brez kakršne koli drsne ali drugačne sklopke, ter brez sofisticirane verige na pomičnih stožcih, saj za celotno čarovnijo treh sklopov poskrbi računalnik preko krmiljenja obeh elektromotorjev.

Sinergija posameznih sklopov pa ni pomembna le zaradi učinkovitosti, ampak zagotavlja tudi njihovo dolgo življenjsko dobo. Elektromotor pomaga poganjati avto ob hladnem zagonu bencinskega motorja. Ob močnem pospeševanju delujeta skupaj bencinski in električni motor, da ima vozilo dovolj moči brez preobremenitve baterije ali katerega od motorjev.

Hibridne baterije ni potrebno trpinčiti s prenapolnjenjem ali popolno izpraznitvijo, zato hibridna baterija ne le, da zdrži celotno življenjsko dobo avtomobila, temveč jo je možno uporabljati še po njegovi razgradnji (v drugem vozilu ali v stacionarnih hranilnikih energije).

Vloga hibridov bo ključna za gladek prehod na vozila brez emisij, saj hibridi predstavljajo edini uporaben način za rekuperacijo energije pri zaviranju, omogočajo izrabo presežne energije motorja z notranjim izgorevanjem, omogočajo njegov izklop pri počasni vožnji v mestih ter mu zagotavljajo pomoč elektromotorja pri močnem pospeševanju.

Zanimiva je tudi naslednja primerjava z električnimi avtomobili. S Toyotinim hibridom lahko v električnem načinu v mestni in primestni vožnji prevozite tudi polovico poti ali več in pri tem uporabljate baterijo kapacitete okoli 1 kWh. Z električnim avtom v EV načinu prevozite celotno pot, a zato potrebujete mnogo večjo in kakih desetkrat težjo baterijo s kapaciteto 40 kWh, skupni doseg vozila pa je vseeno dvakrat manjši od hibridnega.

Poleg tega pa je že sedaj jasno, da brez sinergijskih učinkov z električnim pogonom motorji z notranjim izgorevanjem nikakor ne bodo mogli zadostiti prihodnjim vse strožjim emisijskim zahtevam.

Toyota si je z dolgoletnimi izkušnjami zagotovila pomembno prednost na področju hibridnih pogonov. Izkazali so se kot izjemno zanesljivi in trajni. Uporabni so za vse vrste motorjev z notranjim izgorevanjem, če bencinski motor zamenjamo z gorivno celico, pa dobimo FCV – vozilo brez emisij.

Pričakovati je, da se bo ob pojemajočih zalogah tekočih fosilnih goriv še kakšno desetletje povečevala poraba zemeljskega plina, alkoholov in drugih biogoriv v skladu z lokalnimi možnostmi. Toyota spremlja te trende in razvija ustrezne hibridne pogone.

Več o tej temi

Akio Toyoda Akio Toyoda Kako je biti predsednik uprave korporacije, ki na vseh koncih sveta zaposluje več kot 300.000 ljudi, na leto proizvede 10 milijonov avtomobilov in je najbolj vredno podjetje na tokijski borzi? Mateja Pintar kolumna Mateja Pintar kolumna Opraviti vozniški izpit je bila moja največja želja, ko sem dopolnila 18 let. Morda sem si to želela še nekoliko bolj goreče kot moje vrstnice.
Vaše nastavitve piškotkov

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev. Če se strinjate s tem, nadaljujte z uporabo te spletne strani ali pa si oglejte, kako spremeniti nastavitve piškotkov na tej povezavi.