VEDNO BOLJŠI

Kako so Toyote z leti postajale simbol za avtomobilsko zanesljivost, kvaliteto, trajnost, učinkovitost in prijaznost do okolja.

Kaizen je princip, ki je bil družini Tojoda položen že v zibko. Tesarjev sin Sakiči Tojoda je že od malih nog občudoval stroje, še mlad je že postal izumitelj, zaslovel pa je kot vodilni konstruktor in proizvajalec najboljših statev.

Znano je, da je Sakičijev sin Kiičiro Tojoda ves zajeten izkupiček od prodaje patenta za avtomatske statve porabil za uresničitev svojih sanj: postavil je tovarno avtomobilov. Odkrito je priznal, da se je o proizvodnji avtomobilov največ naučil pri ameriški znamki, ki je začela z velikoserijsko proizvodnjo avtomobilov. Zato je odšel tja in si produkcijsko linijo od blizu in natančno ogledal.

Vendar pa idej in metod nikakor ni le slepo kopiral. Natančno je analiziral vsako podrobnost in preučil, zakaj je izvedena tako in ne na kakšen drugačen način.

Mnoge zadeve je uporabil, marsikaj pa naredil popolnoma drugače. Tedaj je veljalo, da je potrebno narediti čim več primerkov produkta (deli, komponente, cela vozila), pri čemer pa delež defektnih produktov ni smel preseči določene vrednosti. Kadar je število defektnih izdelkov to vrednost vendarle preseglo, je bilo potrebno ukrepati. Izdelovalo se je namreč na zalogo in kadar se je tovarniško dvorišče zapolnilo, so trgovce preprosto prisilili, da so vzeli avtomobile na zalogo.

Tojoda si takšnih metod preprosto ni mogel privoščiti, saj ni imel dovolj finančnih sredstev, pa tudi na Japonskem je za razliko od ZDA vselej primanjkovalo surovin. Zlasti hudo je bilo takoj po drugi svetovni vojni. Tojoda je tedaj izdeloval vozila le za znane kupce. Ker financ ni bilo v izobilju, je kupoval natanko določeno količino delov in surovin in zahteval proizvodnjo brez napak, saj si jih preprosto niso smeli privoščiti. Za načrtovanje vozil so si raje vzeli več časa, da so lahko v naprej predvideli možne napake in okvare in jih skušali preprečiti, še preden so se izdelave vozila lotili.

Kljub vsemu so bile prve Toyote vse prej kot zanesljive. Kar pogosto se je zgodilo, da so zaradi te ali one okvare obtičale na cesti. Gospod Tojoda si je te stvari zelo gnal k srcu in je nemudoma, včasih kar sredi noči skupaj z glavnim inženirjem in ekipo mehanikov odhitel k stranki.

Prvič zato, ker je želel svoj produkt, kakor hitro je bilo mogoče spet spraviti v promet in drugič, kar je morda še pomembneje, ker je želel na kraju samem in na lastne oči ugotoviti, kateri delček vozila je zatajil, da bi ga lahko v proizvodnji po možnosti čim prej izboljšali.

Napak v proizvodnji se ni kaznovalo, jih je bilo pa potrebno hitro odkriti. Če je obstajal sum, da napaka lahko vpliva na kakovost produkta, je delavec smel in moral po potrebi nemudoma ustaviti proizvodno linijo, dokler se napaka ni odpravila.

Vsaka, še tako majhna izboljšava je bila dobrodošla. Predlagal jo je lahko vsakdo v proizvodnji. Vsak predlog se je resno obravnaval in v kolikor se je izkazalo, da je dober, so ga nemudoma uresničili v praksi, predlagatelja pa nagradili. Ker je bila zaloga sestavnih delov vselej minimalna, so lahko vsako spremembo v proizvodnji v lastni tovarni ali pri dobavitelju izvedli v rekordnem času. Tako so nastajala vse boljša vozila in znamka je po kakovosti in zanesljivosti sčasoma zaslovela po vsem svetu.

Toyotino filozofijo in proizvodni sistem so začeli posnemati tudi drugi proizvajalci in še danes predstavlja temelj in zgled učinkovite, kakovostne ter okolju in ljudem prijazne avtomobilske proizvodnje.

Šolski primer, kako je s stalnim in neutrudnim izboljševanjem mogoče preobraziti nek izdelek, je evolucija modela Prius. Zasnova in princip delovanja sta enaka že več kot 20 let, a vsi njegovi deli so se spreminjali in izboljševali skozi ves ta čas. Tako je avtomobil iz zanimivega čudaka, ki ga nihče ni jemal preveč resno, prerasel v enega najučinkovitejših, najvarčnejših in obenem najzanesljivejših avtomobilov na svetu.

Prius je danes en najpriljubljenejših globalnih modelov in še vedno avto, ki je v mnogočem vsaj korak pred drugimi.

Toyotino filozofijo in proizvodni sistem so začeli posnemati tudi drugi proizvajalci in še danes predstavlja temelj in zgled učinkovite, kakovostne ter okolju in ljudem prijazne avtomobilske proizvodnje.

Več o tej temi

Akio Toyoda Akio Toyoda Kako je biti predsednik uprave korporacije, ki na vseh koncih sveta zaposluje več kot 300.000 ljudi, na leto proizvede 10 milijonov avtomobilov in je najbolj vredno podjetje na tokijski borzi? Mateja Pintar kolumna Mateja Pintar kolumna Opraviti vozniški izpit je bila moja največja želja, ko sem dopolnila 18 let. Morda sem si to želela še nekoliko bolj goreče kot moje vrstnice.
Vaše nastavitve piškotkov

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev. Če se strinjate s tem, nadaljujte z uporabo te spletne strani ali pa si oglejte, kako spremeniti nastavitve piškotkov na tej povezavi.