Denim

Kavbojke so prislovično ameriška domena. Ampak najbolj kvaliteten džins nosi oznako "Made in Japan".

Kavbojke so z naskokom najbolj priljubljen kos oblačil zadnjega pol stoletja. So mnogo več kot le robustne delavske hlače, v katerih so v času zlate mrzlice pustolovci z vseh koncev sveta na ameriškem zahodu iskali bližnjico do bogastva. Kavbojke so kombinacija robustnega in elegantnega. So večni modni stil. Oblečeš jih lahko za delo na vrtu, kombiniraš jih lahko s supergami, brez težav se z njimi odpraviš v opero. Nosila sta jih James Dean in John Wayne, pa John Lennon in Mick Jagger, David Bowie, Madonna, Robbie Williams, Bruce Springsteen, Kylie Minogue.

Iz Francije v Ameriko

Američani so si za več desetletij prilastili avtorske pravice nad kavbojkami. No, nikakor ne neupravičeno, saj Jacob Davis in Levi Strauss veljata za pionirja izdelave hlač iz posebnega trpežnega platna. Pravzaprav je bil Davis tisti, ki je izumil kavbojke. Ta inovatorski krojač iz Nevade je namreč ob koncu devetnajstega stoletja prvi izdelal robustne hlače, ki so bile na določenih mestih ojačene s posebnimi bakrenimi zakovicami.

Njegova prva stranka je bila uglajena gospa, ki je pri njem naročila par hlač za svojega moža, ki naj bi v njih sekal drva. Kmalu je bil tako zasut z naročili, da si je bil primoran poiskati poslovnega partnerja. Obrnil se je na trgovca Levija Straussa, pri katerem je sicer naročal blago. Skupaj sta patentirala priljubljene hlače in v San Franciscu odprla tovarno, v kateri sta lahko izdelovala velike količine in na ta način zadovoljila vedno večje povpraševanje.

A kavbojke imajo v sebi tudi precej francoskega. Blago, iz katerega so izdelane, namreč izvira z juga Francije. Natančneje iz mesta Nimes v Provansi, kjer so izdelovali trpežno platno, ki je osnova za kavbojke. Prav od tam tudi izvira beseda "denim" - "de Nimes", oziroma iz Nimesa po slovensko. A denim je bil izjemno trd in na nek način precej neprijeten material.

/

Zato so ga s posebnim postopkom, ki so ga najprej opravljali v italijanskem pristaniškem mestu Genova, stanjšali, zmehčali in mu s posebnimi indigo barvili dali značilno modro barvo. Od tod izvira izraz "jeans", saj Francozi Genovi rečejo Genes, kar se izgovori kot "ženes" - "džins".

Potem pa na daljni vzhod

Ko so kavbojke v sredini šestdesetih let postale globalni fenomen, se je število izdelovalcev dramatično povečalo. S popularizacijo pa se je na žalost zmanjševala kakovost osnovnega materiala. Številni proizvajalci so precej poenostavili postopke izdelave denima in džinsa, s čimer so zniževali stroške in se na ta način vključevali v neizprosen boj za tržni delež. Na drugi strani pa so jim to omogočali vedno boljši stroji. Statve so bile vedno hitrejše, bolj učinkovite in natančnejše. A prav tukaj nastopi težava.

Tkanina, ki je prihajala s takšnih statev je bila preveč popolna, brez kakršnihkoli napak, hkrati pa se je s tem izgubila tista glavna sestavina džinsa - patina. In tukaj nastopijo Japonci, ki so že prislovično mojstri izdelovanja najrazličnejših tkanin. Eden izmed dokazov njihovega mojstrstva je tudi tokijska četrt Nippori, ki ji pravijo kar mesto tkanin. Japonci že od nekdaj izdelujejo verjetno najbolj kakovosten džins na svetu. Predvsem tistega s klasičnim krojaškim robom, ki ga označujemo z angleškim izrazom "Selvedge Denim".

Tradicionalni način

Skrivnost džinsa, ki nosi oznako "Made in Japan" se skriva v načinu izdelave. Japonci so po eni strani izjemno moderni in predčasni, po drugi strani pa zelo tradicionalistični in tudi počasni. Pri izdelavi džinsa pride do izraza prav slednja lastnost. Večina japonskega džinsa še vedno nastaja na skoraj sto let starih Tojodinih statvah. Leta 1924 je namreč Sakiči Tojoda, ki velja za očeta japonske industrializacije, iznašel legendarne avtomatske statve, ki jih je označil kot Model G.

/

In prav na teh statvah še vedno nastaja najboljši japonski džins, ki ga spoznamo po značilnih črtah rdeče in bele barve, ki na robu zaključujeta tkanino. Starodavne statve proizvajajo tkanino v precej bolj omejenih količinah, izdelava je bolj dolgotrajna in seveda tudi dražja. A za poznavalce je pomemben končni izdelek. Za razliko od povsem enakomernih industrijsko izdelanih tkanin, japonski denim ni povsem enoten. A prav te manjše neenakosti in odstopanja so tisto, kar navdušuje poznavalce.

Pravijo, da jim to daje značaj. Zelo pomembna sestavina končnega izdelka je seveda tudi barvilo, ki da blagu tisti glavni akcent. Kot že rečeno, so Japonci morda sploh največji mojstri najrazličnejših obdelav tkanin, saj izvirajo iz več stoletij starih tradicionalnih postopkov, s katerimi so barvali kimona.

Temno modre trde kavbojke

Ko primerjate denim, narejen po tradicionalnem japonskem postopku, z običajnim sodobnim industrijskim, takoj opazite kar nekaj razlik. Japonska tkanina je bolj groba, gostejša, trša, bolj kompaktna, predvsem pa ima na površini precej tankih dlačic. Japonski denim je znan po unikatni teksturi, ki mu jo zagotavlja izdelava na starih statvah. Pure Blue Japan je znan po svoji razmeroma grobi površini, denim znamke Samurai odlikuje kompleksna zrnata tekstura, za The Flat Head pa je značilno močno bledenje od zgoraj navzdol. Vsak izdelovalec pa svoj postopek seveda varuje kot veliko skrivnost.

Za tiste, ki so vajeni industrijsko zmehčanega in prej večkrat opranega denima, je japonski denim, ki je na prvi pogled in otip precej trd, lahko celo neudoben in neprijeten. Ljubitelji japonskega denima se poslužujejo tudi zanimivega trika in svojih hlač vsaj pol leta ne operejo. V tem času se delno zmehčajo in se oblikujejo po telesu. Poleg tega jim s tem zagotovijo naravni način staranja.

Denim je na poti do globalne popularizacije najprej pripotoval iz Francije v Ameriko. V zadnjih desetletjih pa je šel še na pot preko Tihega oceana. Zanimivo je, da tudi najbolj priznani ameriški proizvajalci, svoje najdražje modele izdelujejo iz japonske tkanine. "Made in Japan" pa je v svetu kavbojk podoben simbol za kvaliteto kot "Swiss Made" v svetu urarstva.

Beseda "denim" izvira iz francoskih besed "de Nimes", kar bi v slovenščini pomenilo iz Nimesa, mesta na jugu Francije, kjer so izdelovali trpežno platno, ki je osnova za hlače, ki jih poznamo pod izrazom kavbojke.

Beseda "jeans" izvira iz francoske oznake za italijansko mesto Genova - Genes, kjer so iz denima izdelovali tkanino za kavbojke.

Kodžima, Kurašiki

Kodžima in Kurašiki sta dve majhni, na prvi pogled nepomembni mesti v prefekturi Okajama na jugozahodu Japonske. A za zidovi na videz ne prav bleščečih hiš nastaja najboljši japonski džins. Prav zato ti dve mesteci veljata za prestolnici najboljšega denima na svetu. Obe mesti se lahko pohvalita z večstoletno tradicijo izdelovanja tekstila, ki se je še dodatno okrepila po drugi svetovni vojni, ko so začeli izdelovati denim tkanino in druge podobno trpežne tkanine za šolske uniforme.

Prav po zaslugi tamkajšnjih mojstrov je denim z oznako Made in Japan dosegel svetovno slavo. Denim tkanino namreč še vedno izdelujejo po starodavnih, precej počasnejših in bolj zapletenih postopkih. Predvsem pa za izdelavo še vedno uporabljajo stare Tojodine statve. Tukaj nastaja tista prekrasna tkanina s krojaškim robom, ki jo imenujejo Selvedge Denim. Seveda je to pravo svetišče za ljubitelje kavbojk, saj tukaj lahko najdejo najboljše izdelke iz legendarne indigo modre tkanine. Eni izmed ulic v Kodžimi zaradi številnih trgovin z izdelki japonskega denima pravijo kar "Jeans Street".

Več o tej temi

Akio Toyoda Akio Toyoda Kako je biti predsednik uprave korporacije, ki na vseh koncih sveta zaposluje več kot 300.000 ljudi, na leto proizvede 10 milijonov avtomobilov in je najbolj vredno podjetje na tokijski borzi? Mateja Pintar kolumna Mateja Pintar kolumna Opraviti vozniški izpit je bila moja največja želja, ko sem dopolnila 18 let. Morda sem si to želela še nekoliko bolj goreče kot moje vrstnice.
Vaše nastavitve piškotkov

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev. Če se strinjate s tem, nadaljujte z uporabo te spletne strani ali pa si oglejte, kako spremeniti nastavitve piškotkov na tej povezavi.