Globalistka

Toyota Corolla, najbolj prodajan avtomobil vseh časov, praznuje 50. rojstni dan.

Obstajajo avtomobili, ki močno presegajo svoj osnovni namen. Se pravi, da niso samo običajna prevozna sredstva, temveč še mnogo več. So množični mobilizatorji, so simboli svobode in neskončnih možnosti. Po njihovi zaslugi je prosta izbira dosegljiva prav vsem. Prav taki avtomobili imajo poleg tehnično-tehnološkega tudi izrazit sociološki pomen.

In točno taka je Toyota Corolla. To je eden izmed tistih avtomobilov, ki smo jih imeli vsi ali pa smo poznali vsaj nekaj znancev, ki so jih vozili. S tem modelom so Japonci predstavili svoj pogled na množično mobilnost. Pri tem so bili več kot uspešni, saj je Corolla eden izmed redkih avtomobilov, ki so dosegli izjemno globalno priljubljenost.

Corolla je avtomobil, ki v svojem bistvu ponuja precej več kot le lepo fasado, na katero so stavili njeni številni tekmeci. Toyotini inženirji so se zavedali, da je izgled sicer pomemben, a še zdaleč ni vse. Bolj pomembno je, kaj skriva tista prava vsebina, ki je na prvi pogled očem nevidna. Pogosto se zgodi, da zapeljivi videz prepriča `na prvo žogo`. Šele v nadaljevanju pa se pokažejo tudi drugi atributi izdelka. Po navadi je potrebno nekaj let, da se izkaže ali je avto dober ali zanič. Pokaže se tudi, kako znamka ravna s kupci.

Potem se glas o dobrih ali slabih avtomobilih razširi daleč naokrog. To pravzaprav šteje več kot karkoli drugega. In o Toyoti se je že zdavnaj razširil glas, ki na vseh koncih sveta pripoveduje o zanesljivosti, kvaliteti, uporabnosti, trpežnosti in trajnosti. Tudi takrat ko se primerijo redke napake, znajo vleči prave poteze. Morda ima prav Corolla največ zaslug za ta odličen sloves.

/
Napovedovalka novih časov

Bilo je v sredini šestdesetih let, ko si je svet že dodobra oddahnil po stresu druge svetovne vojne, gospodarske krivulje so bile obrnjene navzgor. Takrat so tudi običajni ljudje na lastni koži začeli čutiti učinke tega splošno pozitivnega vzdušja. Tisto, o čemer so lahko še včeraj le sanjali, je postalo resnično, otipljivo, dosegljivo. Tako je sčasoma tudi avtomobil postal nekakšen družinski standard. Pravzaprav je vsaka dežela z razvito avtomobilsko industrijo na trg poslala svoje videnje štirikolesnega konjička, ki je postal pridruženi član milijonov družin.

Japonski pogled uteleša prav Corolla. Do sredine šestdesetih let si je Japonska v gospodarskem pogledu že precej opomogla. Za olimpijske igre, ki jih je leta 1964 gostil Tokio, so zgradili precej nove infrastrukture. Število prebivalstva se je že povsem približalo sto milijonom, mesta so se širila s skokovito naglico in ljudje, ki so živeli v novih predmestjih, so pač potrebovali avtomobile.

Avto za vse

Točno to so imeli v mislih Toyotini inženirji in razvojniki. "Avto za vsakogar," so bile čarobne tri besede, s katerimi je vodja projekta Tacuo Hasegava sodelavcem kratko in jedrnato razložil bistvo njihove naloge. "Izdelali bomo globalno najbolj zaželen avtomobil, ki bo vseboval vse glavne esence Toyotine filozofije in tehnologije," je bil v nadaljevanju še nekoliko bolj natančen.

Toyota Corolla je bila za spoznanje večja od svoje predhodnice Publice, predvsem pa precej sodobnejša, uporabnejša, lepša, bolj dovršena ... 3855 milimetrov dolgo dvovratno limuzino je poganjal 1.1-litrski bencinski motor. Bila je sploh prvi Toyotin model, ki je imel ročico štiristopenjskega ročnega ali dvostopenjskega avtomatskega menjalnika nameščeno na tleh med obema prvima sedežema, ki sta nadomestila prednjo klop.

Poleg tega je japonsko premiero doživel MacPhersonov sistem vpetja prednjih koles. Corolla prve generacije je ponudila tudi kar nekaj praktičnih priboljškov, ki v tistih časih še niso bili vključeni v standardno opremo - na primer ukrivljeno vetrobransko steklo, notranje vzvratno ogledalo, prednje sedeže s pomičnim hrbtiščem, ki jih je bilo možno nagniti vse do ležečega položaja. Poleg tega pa je bila Corolla opremljena tudi s posebno lučjo, ki se je vklopila, ko je voznik prestavil v vzvratno prestavo.

/
Filozofija 80 točk

Inženirju Hasegavi je bilo že takrat jasno, da bo novinki globalni uspeh omogočila predvsem izjemna kvaliteta. Zato so takorekoč vsakemu, še tako majhnemu sestavnemu delu, namenili izjemno pozornost. "Če želimo, da se bo novega modela prijel sloves odličnega družinskega avtomobila, ga moramo izdelati tako, da bo kos vsakršnim potrebam in načinu uporabe. Ponujati mora odlične vozne lastnosti, poleg tega pa tudi udobje in dober občutek za volanom.

Ob vsem tem pa mora biti na voljo po dostopni ceni. A nižja cena nikakor ne sme zmanjšati kvalitete. Vsak sestavni del mora pri posebnem ocenjevanju dobiti vsaj osemdeset od sto možnih točk. Ob vsem tem pa mora imeti vozilo čim več lastnosti, ki so občutno boljše od izdelkov konkurence," se je glasila Hasegavova zahteva. Celoten proces razvoja avtomobila je trajal nekaj let. Preden se je začela serijska proizvodnja, so zgradili povsem novo tovarno Takaoka v Toyota Cityu, katere gradnja je stala trideset milijard takratnih jenov.

Svetovljanka

Ko je Corolla novembra 1966 prvič zapeljala pod žaromete, je bilo jasno, da se je rodila zvezda, ki je ustrezala vsem zahtevam neizprosnega inženirja. Prva generacija Corolle je bila na Japonskem na voljo za dobrega pol milijona jenov, kar je bilo približno dvajset povprečnih mesečnih plač.

S Corollo so imeli pri Toyoti že od začetka razvojne faze velike, pravzaprav globalne načrte. "V bližnji prihodnosti Corolla ne bo tekmovala le na Japonskem, temveč po vsem svetu. Njeno primerjalno prednost pred tekmeci njenega avtomobilskega razreda pa bodo predstavljale predvsem kakovost, odlične vozne lastnosti, učinkovitost in ekonomičnost."

Kmalu po predstavitvi so petnajst Coroll izvozili v Avstralijo, kjer se je začel njen globalni pohod. V začetku leta 1968 so jih začeli izvažati v ZDA. Že leta 1970 je Corolla postala Toyotin najbolj izvažan model in tako je še danes. Prodajajo jo kar v stopetdesetih državah sveta.

Do sedaj so izdelali enajst generacij. Corolla je bila na voljo v številnih karoserijskih različicah. Bila je klasična limuzina, pa kombilimuzina in karavan, bila je tudi športni kupe, pa različica s tako imenovanim hitrim zadkom. Njene športne različice so nastopale celo v različnih dirkaških serijah.

Leta 2013 je postala prvi avtomobil, katerega proizvodnja je presegla štirideset milijonov. V naslednjih treh letih pa so izdelali še dodatne tri milijone. S to številko je Corolla daleč najbolj prodajan avtomobil vseh časov. Mnogi ji sicer očitajo, da se različne generacije med seboj preveč razlikujejo, da bi lahko govorili o evoluciji istega avtomobila. A to seveda ne drži. Toyota Corolla je pač globalistka, ki nastopa na svetovnem odru.

Pravzaprav nobenemu avtomobilu še ni uspelo česa podobnega. Zato je seveda razumljivo, da se prilagaja določenim tržiščem. A ne glede na to ali je limuzina ali kombilimuzina, ali so njene linije oglato zašiljene ali mehko zaobljene, je v svojem bistvu še vedno Corolla. Točno takšna, kakršno si je pred pol stoletja zamislil Hasegava-San: zanesljiva, trpežna, uporabna, hvaležna. Predvsem pa vozi, vozi in vozi - v neskončnost in še naprej.

/
Corollin oče

Tacuo Hasegava je inženir, ki je zaslužen za rojstvo avtomobila, ki se je tako pomembno zapisal v zgodovino množične mobilnosti. Diplomiral je na aeronavtičnem oddelku univerze v Tokiu. Takoj po diplomi se je leta 1939 zaposlil v letalski tovarni Tačikava. Po drugi svetovni vojni pa se je pridružil ekipi Toyotinih razvojnikov. Kot glavni inženir je bil zadolžen za modele Publica, Sports 800, Corolla in Celica. Kasneje je opravljal funkcijo izvršnega direktorja, ki je bil zadolžen za snovanje splošne strategije novih modelov. Leta 2004 je bil sprejet v japonsko avtomobilistično hišo slavnih.

Ime

Imenovanje avtomobila, ki naj bi postal pomemben globalni igralec, je zelo zahtevna naloga. Ime mora ustrezati kar nekaj kriterijem: iti mora dobro v uho, hkrati pa mora imeti močan simbolni pomen. Produktni vodje so tej nalogi posvetili kar precej svojega časa. Listali so po angleškemu, italijanskemu in francoskemu slovarju, brskali so tudi po japonski antologiji 10000 listov.

In potem so na lepem naleteli na besedo Corolla, ki v latinščini pomeni krona cvetlic. Ime jim je bilo takoj všeč, saj so upali, da bo z njegovo pomočjo novi model cvetel na avtomobilskih trgih širom našega planeta. Menda se je takrat začela tudi tradicija, po kateri so pri Toyoti za poimenovanje svojih avtomobilov pogosto uporabljali besede, ki se začnejo na črko C: Crown, Corona, Celica, Carina, Corsa, Camry, Cressida.

• Corolla je najbolj prodajan avtomobil v zgodovini. Do sedaj so jih prodali že več kot 43 milijonov.
• Toyota je izdelala enajst generacij modela Corolla. Poleti pa bo pripeljala že dvanajsta generacija.
• Corolla je naprodaj v več kot 150 državah sveta.
• Corolla predstavlja približno petino globalne proizvodnje in prodaje korporacije Toyota.

toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla
toyota corolla

Več o tej temi

Akio Toyoda Akio Toyoda Kako je biti predsednik uprave korporacije, ki na vseh koncih sveta zaposluje več kot 300.000 ljudi, na leto proizvede 10 milijonov avtomobilov in je najbolj vredno podjetje na tokijski borzi? Mateja Pintar kolumna Mateja Pintar kolumna Opraviti vozniški izpit je bila moja največja želja, ko sem dopolnila 18 let. Morda sem si to želela še nekoliko bolj goreče kot moje vrstnice.
Vaše nastavitve piškotkov

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev. Če se strinjate s tem, nadaljujte z uporabo te spletne strani ali pa si oglejte, kako spremeniti nastavitve piškotkov na tej povezavi.