V zadnjem stoletju je običajni motor z notranjim zgorevanjem popolnoma spremenil naš svet. Na žalost se je hkrati s številom avtomobilov povečala tudi poraba fosilnih goriv, kar negativno vpliva na okolje. Zato si je Toyota leta 1993 zadala nov cilj: izdelati avtomobil z majhnimi izpusti, ki bi zagotavljal čistejšo prihodnost.

V pičlih štirih letih je nastal inovativni Prius Hybrid.

Ljudje so bili navajeni na vozila z bencinskim ali dizelskim pogonom, zato je Prius s svojim revolucionarnim bencinskim motorjem in električnim pogonom razumljivo poskrbel za razburjenje. Dotlej so si proizvajalci desetletja prizadevali vpeljati oba vira energije v vozila, vendar jim je vedno znova spodletelo. Leta 1997 pa so pri Toyoti prvi uspešno premagali številne konstrukcijske izzive in nato lansirali Prius, prvi hibrid za širši trg na svetu.

Pripravljen na 21. stoletje

Model prve generacije je bil prvi svoje vrste, zato je bil zasnovan tako, da je izstopal. Istega recepta so se pozneje držale tudi novejše različice. Za prepoznaven videz tega okolju prijaznega avtomobila je bil zaslužen studio iz Kalifornije. Odlikovali so ga profil z visokim prtljažnikom, upognjena strešna linija, ostro naguban bočni del in majhen količnik zračnega upora z vrednostjo 0,29.

Pod karoserijo male limuzine se je skrival posebej zasnovan hibridni sistem, ki sta ga sestavljala ekonomičen 1,5-litrski bencinski motor VVT-i in elektromotor. Skupek sta dopolnjevala alternator in zmogljiva nikelj-metal hidridna baterija, ki je bila skrbno nameščena za zadnjimi sedeži.

Priusov hibridni sistem je bil opremljen s kopico domiselnih rešitev za manjšo porabo goriva: od inteligentnega upravljanja moči motorja in elektromotorja glede na vozne razmere do izklopa motorja v prostem teku pri postanku. Njegova najbolj osupljiva značilnost pa je bil regenerativni zavorni sistem. Ta izjemna rešitev za recikliranje na poti je zajela kinetično energijo, ki se je dotlej izgubljala v obliki toplote, in jo pretvorila v električno energijo za polnjenje akumulatorske baterije.

Skrb za naelektreno ozračje

Za voznike je to pomenilo enkratno in prijetno doživetje vožnje. Pri majhni hitrosti so lahko v zadovoljujoči spokojnosti električnega načina premagovali mestni vrvež, pri večji hitrosti pa so se zanesli na moč bencinskega motorja. Hkrati je bilo vse preprosto in intuitivno – kot pri običajnem avtomobilu.

Njegova zmogljivost je bila primerljiva z drugimi avtomobili na bencinski pogon tistega časa, v številnih primerih pa so bili poraba in izpusti CO2 za dvakrat manjši, kar je preseglo prvotna pričakovanja.

Tudi notranjost kabine je bila ustrezno futuristična. Merilniki za prikaz pomembnih informacij, kot sta hitrost in opozorilni indikatorji, so bili zdaj nameščeni na sredini armaturne plošče, kar je omogočalo lahko berljivost. Pod njimi je bil velik zaslon LED za merilnik moči, ki je potnikom omogočal edinstven vpogled v razporeditev moči in polnjenje elektromotorja ter bencinskega motorja hibridnega sistema.

Časopisi so takrat pisali, da Prius »naznanja prihodnost avtomobilov na fosilna goriva v 21. stoletju«, in prav nič se niso zmotili. Izvoz iz Japonske je stekel leta 2000, inovativni Prius pa se je priljubil zlasti okoljsko ozaveščenim Američanom in številnim znanim osebam, ki so močno pripomogle k njegovi prepoznavnosti.

Svet je z zadržanim dihom čakal, kako bo Toyota še izboljšala tako radikalen koncept.

Utiranje poti novi dobi

Ko je leta 2003 napočil čas za predstavitev novega modela, je svet z zadržanim dihom čakal, kako bo Toyota še izboljšala tako radikalen koncept. Za inženirje je bil to zastrašujoč izziv, vendar hkrati neverjetna priložnost. Čeprav je Toyota že slovela kot okolju prijazen proizvajalec, so želeli tedaj povečati privlačnost Priusa za širšo množico z izpolnjevanjem dodatnih okoljskih zahtev, izboljšano zmogljivostjo in manjšo porabo goriva.

To je bilo mogoče samo s 530 novimi patenti in povsem svežo zasnovo, katere glavna zvezda je bil naprednejši hibridni sistem druge generacije.

Po pričakovanjih je novi sistem, ki ga zdaj poznamo pod imenom Hybrid Synergy Drive (HSD), prinesel številne spremembe. Zaradi izboljšanega bencinskega motorja in baterije ter za 50 % močnejšega elektromotorja Prius ni bil samo hitrejši in odzivnejši, temveč hkrati tudi varčnejši. Pohvalil se je lahko z najmanjšo porabo goriva v svetovnem merilu, s povečanim dometom na električni pogon (2 km) in z manjšim izpustom CO2 (104 g/km).

Karoserijo limuzine je nadomestila daljša, širša in bolj valovita oblika s kompaktnim zadkom. Aerodinamična karoserija (katere vrednost količnika zračnega upora se je zmanjšala na pičlih 0,26) je bila izjemno močna in je pri preizkusnih trkih v okviru programa Euro NCAP dosegla oceno 5 zvezdic, s čimer se je izenačila z najvišjo oceno vseh časov v tem razredu.

Kopica tehničnih inovacij

Novi Prius ni odražal samo Toyotinega vrhunskega strokovnega znanja na področju varovanja okolja, temveč se je uvrstil med najboljše na področju tehničnih inovacij, kar se do danes ni spremenilo.

Vseboval je številne tehnologije, ki so bile prve na svetu: sistem samodejnega parkiranja (IPA) – sistem, ki vozniku pomaga varno parkirati na parkirno mesto; sistem za uravnavanje stabilnosti vozila s pomočjo pri krmiljenju (S-VSC) – napreden varnostni sistem za združen nadzor servovolana in sistemov proti zdrsovanju; in električno klimatsko napravo, ki je delovala tudi, ko je bil motor izklopljen v prostem teku.

Notranjost je ponujala še več prostora za petčlansko družino. Merilniki na sredini so se razširili in zdaj je na veliki futuristični armaturni plošči kraljeval barvni večpredstavnostni zaslon. Celotna paleta modelov je bila opremljena bolje kot večina vrhunskih vozil zgornjega srednjega razreda. Voznike so znatno razbremenile funkcije, kot so tempomat, vrhunski avdiosistemi, satelitska navigacija, prostoročno telefoniranje in sistem za pomoč pri vzvratnem parkiranju.

V petih letih prodaje Priusa druge generacije je postalo jasno, da se bo naša hibridna tehnologija obdržala. Raziskave o zadovoljstvu strank po vsem svetu, npr. JD Power, so pokazale, da so te zelo uživale v življenju s hibridom. Povečala se je tudi prodaja.

Naročila v prvem mesecu so presenetljivo presegla vsa pričakovanja in prodaja je dosegla 180.000 enot (od načrtovanih 10.000), čakalne dobe pa so trajale vse do sedmih mesecev.

Najboljši postane še boljši

Leta 2009 je na ceste prišla tretja različica Priusa. Naročila v prvem mesecu so presenetljivo presegla vsa pričakovanja in prodaja je dosegla 180.000 enot (od načrtovanih 10.000), čakalni seznami pa so segali vse do sedmih mesecev. Novi avtomobil je pri ljudeh vzbudil zanimanje, istega leta pa so vlade začele spodbujati nakup ekoloških avtomobilov, kar je še dodatno pospešilo prodajo.

Silhueta avtomobila je ostala večinoma nespremenjena, valovite obline druge generacije pa je zamenjal samozavesten nastop, poln ostrih linij in robatih ploskev. Ta videz je popeljal najbolje prodajani hibrid na svetu v novo desetletje.

Priusovi inženirji pa niso počivali na lovorikah, kar je razvidno pod površjem. Avtomobil so izpopolnili, dodelali in izboljšali v vseh pogledih. Za manjšo porabo goriva pri velikih hitrostih in večji navor pri majhnih hitrostih (vlečno silo in odziv) so povečali prostornino motorja na 1,8 litra, medtem ko je bilo 90 % komponent hibridnega sistema novih – lažjih in manjših.

Kot že večkrat je Prius predstavil resnično inovativne rešitve. Pod pokrovom motorja sta Toyotina prva električna vodna črpalka in sistem povratnega voda izpušnih plinov (EGR) zmanjšala notranje trenje motorja ter posledično zagotovila manjšo porabo goriva, ljubitelji tehnologije pa so bili navdušeni nad streho s sončnimi celicami, ki je ob aktiviranju klimatske naprave ublažila kopičenje toplote v kabini in poskrbela za svežino, ko je bil Prius parkiran.

Zaradi splošne uporabe osvetlitve LED se je poraba električne energije skrčila za 30 %, Prius pa je bil tudi prvi avtomobil, izdelan iz brizgane ekološke plastike, ki jo pridobivajo iz rastlin (namesto iz nafte). To je prispevalo k naši neprekinjeni zavezanosti zmanjšanju emisij in promociji trajnosti.

**Rastoča družina Prius** Leta 2012 sta se družini Prius pridružili še dve izpeljanki: Prius+ in Prius Plug-in. Prek zmogljivejših litij-ionskih baterij smo želeli z naslednjim poglavjem zgodbe o Priusu privabiti širše občinstvo, tako da bi še več ljudi doživelo enkratne lastnosti Toyotinega hibrida.

**Prius Plug-In** Na videz se je Prius Plug-In močno zgledoval po starejšem bratu, velika novost pa je bila zmožnost polnjenja baterij iz zunanjega vira in hibridnega sistema. Model Plug-in je bil prava rešitev za tiste, ki so želeli prevoziti daljšo razdaljo izključno na električni pogon brez skrbi, da bi jim zmanjkalo energije. Njegove večje baterije so zagotavljale do 22,5 km užitka v vožnji brez emisij do hitrosti 80 km/h – brez skrbi glede dometa ali spremembe sloga vožnje.

**Prius+** Prius+ je omogočil več prtljažnega prostora, v njem pa je lahko sedelo sedem ljudi. Zgledoval se je po videzu preostalih družinskih članov, z razliko podaljšanega in kvadratastega zadka ter subtilnih razlik v podobi. Privlačen je bil za rastoče družine, ki so potrebovale več prostora, vendar je ostal enako prijazen do okolja. Prius+ je lepo zaokrožil paleto vozil, pri čemer je pomembno, da dodatna teža zaradi zmogljivih baterij ni vplivala na zmogljivost.

Zazrt v prihodnost

Zlahka rečemo, da se je Prius v razmeroma kratkih 18 letih, odkar je naprodaj, zapisal v zgodovino kot eden od prelomnih avtomobilov zadnjih 100 let. Sprva niso vsi verjeli v naše videnje, da bodo hibridi vplivali na mobilnost prihodnosti in blaginjo našega planeta, vendar zdaj večina priznava, da sta Prius in njegova hibridna tehnologija postavila velik mejnik za prihodnost vožnje brez emisij.

Z vsako generacijo Priusa so se zmanjšali emisije in poraba goriva ter predstavile vrhunske tehnologije. Najpomembneje pa je, da je pripravil podlago za užitek v vožnji, ki ga bomo izkušali še mnoga leta.