NAŠE NEMOGOČE
ZGODBE

Športniki, ki nas navdihujejo,
da se nikoli ne ustavimo

Te navdihujoče zgodbe nam pokažejo, kaj je mogoče, če se upremo omejitvam človeške mobilnosti.

Andrea Eskau – paraolimpijska biatlonka in smučarska tekačica.

Andrea Eskau drži svoji smučarski palici ter gleda v fotoaparat v svojem živo rdečem tekmovalnem dresu.
ROJENA

21. marca 1971

KRAJ BIVANJA

Apolda, Nemčija

ŠPORT

Kolesarjenje, para tek na smučeh

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2008, 2012, 2016
ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE
2010, 2014

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Čeprav se je Andrea s športi invalidov začela ukvarjati iz nuje, je nemška superšportnica kmalu postala ena najuspešnejših tekmovalk na poletnih in zimskih paraolimpijskih igrah. Najprej se je preizkusila v košarki na invalidskih vozičkih, pozneje pa je prešla na paratek na smučeh, parabiatlon, dirkanje z invalidskimi vozički in parakolesarjenje.

Do danes je osvojila 37 medalj na svetovnih prvenstvih in je 27-kratna svetovna prvakinja v parakolesarjenju, parabiatlonu in parateku na smučeh.

»Težko je opisati žrtvovanje in trud, ki sta potrebna za osvojitev zlate paraolimpijske medalje, zato smo zelo ponosni, da smo majhen del Andreine ekipe.«
Toyota TMG inženir

/

Osvojila sem številne medalje, vendar je moj največji športni dosežek, da sem poštena in tekmovalna. Mislim, da je to zelo pomembno.

Toyota z nemško štirikratno dobitnico zlate medalje Andreo Eskau že več let sodeluje pri umerjanju kolesa iz karbonskih vlaken za paraolimpijske igre ter monoskija (smuči za smučanje sede) za zimske paraolimpijske igre. Andrea se je rodila z odločnostjo, da postane šampionka, in navdušeni smo, da smo tudi mi del njenega neverjetnega paraolimpijskega popotovanja.

Lauren Woolstencroft – paraolimpijska alpska smučarka

ROJENA

24. novembra 1981

KRAJ BIVANJA

Banff, Alberta, Kanada

ŠPORT

Paraalpsko smučanje

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2002, 2006, 2010

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Lauren je bila rojena brez leve roke pod komolcem in obeh nog pod koleni, vendar to ni ustavilo njenega navdušenja nad športom. Smučati je začela v prostem času ob vikendih skupaj z očetom, ki je navdušen smučar, vendar je za nadobudno športnico smučanje hitro preraslo v strast. Kljub številnim izzivom in oviram je Lauren začela tekmovati s paraalpsko smučarsko ekipo Alberta, ko je bila stara 14 let.

»Ko sem začela tekmovati, se mi je vsekakor zdelo nemogoče doseči najvišjo stopničko. Vendar sem z leti treninga in trdega dela ter odlično ekipo, ki me je podpirala, uspela osvojiti deset medalj na paraolimpijskih igrah.«

Če bi lahko z eno besedo opisala svojo pot na paraolimpijskih igrah, bi bila ta odločnost.

Lauren je še naprej, tekmovanje za tekmovanjem, dosegala nemogoče. V času nastopanja za kanadsko reprezentanco je postala ena najuspešnejših paraalpskih smučark na svetu, saj je na zimskih paraolimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 osvojila deset medalj – osem zlatih, eno srebrno in eno bronasto.

Ko je leta 2010 naznanila zaključek smučarske kariere, je izrazila željo, da bi si jo zapomnili kot športnico, ki je na poti do uspeha sprejemala in premagovala izzive.

Han Min-Su – paraolimpijski hokejist na ledu

ROJEN

3. junija 1970

KRAJ BIVANJA

Seul, Južna Koreja

ŠPORT

Para hokej na ledu

ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE

2010, 2014

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

23-letni Han z revmatoidnim artritisom v obeh nogah se je odločil povzpeti na 1708 metrov visoko goro. Po sedemnajstih urah je dosegel vrh in ob tem začutil občutek poguma, ki je bil potreben, da svoje omejitve spremeni v priložnosti.

Ko je bila Hanova leva noga sedem let pozneje amputirana, se je spomnil zmagoslavnega trenutka na gori in se odločil, da bo neutrudno lovil svoje življenjske sanje in postal športnik svetovnega razreda.

Zelo je zahtevno ... zastavljanje cilja, priprava na osvojitev tega cilja in ves vložen trud. Takrat se počutim živega in sem vesel, da igram hokej.

Han je začel tekmovati v paradvigovanju uteži ter košarki in ragbiju na vozičkih – vse na državni ravni v Republiki Koreji – vendar se je šele na ledu počutil resnično doma. Nekaj let pozneje je zasijal kot zvezda zimskih paraolimpijskih iger v Vancouvru. Nov vrhunec v svoji hokejski karieri je dosegel letos, ko se je podal na domači led na igrah v Južni Koreji.

Michael Milton – paraalpski smučar

ROJEN

21. marca 1973

KRAJ BIVANJA

Canberra, Avstralija

ŠPORT

Paraalpsko smučanje in kolesarjenje

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2008
ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE
1988, 1992, 1994, 2002, 2006

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Takoj po tem, ko se je Michael naučil hoditi, je začel tudi teči. Njegova družina, ki je bila navdušena nad smučanjem, je redno obiskovala smučišča na gorah blizu Canberre, kjer se je tudi sam zasvojil s spuščanjem po zasneženih strminah.

Pri devetih letih so Michaelu odkrili kostnega raka in mu amputirali nogo nad kolenom. Po nekaj zahtevnih letih okrevanja, ko se je znova učil hoditi z eno nogo, je bil 11-letni Michael pripravljen raziskati svoje fizične omejitve prek športa.

Gibanje mi predstavlja raziskovanje, doživljanje sveta v največji mogoči meri.

Z odločnostjo in napornimi treningi je Michael postal najuspešnejši avstralski športnik na zimskih paraolimpijskih igrah. Michael tekmuje tudi v paraatletiki, gorskem kolesarjenju in paratriatlonu. »Stvari ne vidim na način, da jih je nemogoče doseči. Življenje je zame preizkušanje omejitev in mogočega.«

Družba Toyota Avstralija, ki jo je Michaelova zgodba navdahnila, je s paraolimpijcem začela sodelovati leta 2002, leta 2007 pa je športnik z več talenti postal uradni ambasador znamke. Toyota Michaelu z navdušenjem stoji ob strani in spremlja, kam ga bodo ponesle nove športne sanje.

Seun Adigun – atletika

ROJENA

3. januarja 1987

KRAJ BIVANJA

Chicago, Illinois, ZDA

ŠPORT

Atletika in bob

OLIMPIJSKE IGRE

2012 (za ekipo Nigerije)

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

V srednji šoli je nadobudna nigerijsko-ameriška atletinja postala znana po svojih sprinterskih sposobnostih, vendar je Seun živela s srčno okvaro, zaradi katere bi bil zanjo močan napor lahko nevaren. Odločila se je za odstranitev odvečnega tkiva srca, da bi dosegla svoje potenciale in pomirila strahove ljubljenih. Ko je okrevala po operaciji, se je lahko posvetila konsistentnim treningom.

Vsak dan odprem nova vrata in se trudim razumeti, kaj resnično pomeni nemogoče.

Seun je svetu pokazala, kako močno lahko zasije kot vrhunska športnica, ko je na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu za reprezentanco Nigerije tekmovala v teku na 100 metrov z ovirami. Ko so bile igre končane in se je adrenalin polegel, je opazila, da so se mnogi sprinterji za prihajajoče zimske olimpijske igre usmerili k bobu.

V Afriki ni bilo niti ene države, ki bi imela svoje bob ekipe in to je pri športnici s številnimi talenti vzbudilo zanimanje. Da bi Nigeriji predstavila nov šport in hkrati globalno spodbudila ženske k ukvarjanju s športom, je Seun v ekipo zbrala nekdanje sprinterke in se novembra 2017 s sotekmovalkami kot članica prve afriške bob reprezentance uvrstila na zimske olimpijske igre.

»Zame mobilnost pomeni ohranjanje zdravja. Pomeni, da se premikate na način, ki ohranja vaše mentalno, fizično, čustveno in duševno zdravje.«

Tatyana McFadden – paraatletika

ROJENA

21. aprila 1989

KRAJ BIVANJA

Clarksville, Maryland, ZDA

ŠPORT

Para atletinja in para tekmovalka v teku na smučeh

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2004, 2008, 2012, 2016
ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE
2014

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Tatyana je bila rojena v St. Peterburgu v Rusiji s spino bifido, zaradi česar je paralizirana od pasu navzdol. Prva leta svojega življenja je preživela v sirotišnici, kjer se je premikala samo po svojih rokah.

Ko sta jo pri šestih letih posvojitelja pripeljala v ZDA, je Tatyana začela preizkušati različne športe, da bi po operaciji hrbtenice okrepila svoje mišice. V devetem razredu je bila že trdno odločena, da bo postala paraolimpijska šampionka.

Čeprav je v to vložila veliko truda, ji niso dovolili, da bi v srednji šoli tekmovala s svojimi vrstniki. Mlada športnica je zato postala aktivistka in je pomagala sprejeti zakon, ki od šol zahteva, da dijakom z ovirami in omejitvami zagotavljajo enake možnosti tekmovanja na šolskih atletskih tekmovanjih kot njihovim zdravim vrstnikom.

Nemogoče … ta beseda zame ne obstaja, ker sem vedno našla načine, da stvari postanejo mogoče.

Od leta 2004 je Tatyana postala stalnica na paraolimpijskih igrah v dirkah na kratke in dolge proge, kjer je za reprezentanco ZDA osvojila kar sedem zlatih, šest srebrnih in tri bronaste medalje. Prav tako je osvojila maratone v Bostonu, Chicagu, Londonu in New Yorku, s čimer je postala prva oseba, ki je osvojila štiri vodilne maratone v istem letu.

Leta 2014 se je vrnila v svojo rodno državo, da bi tekmovala v parateku na smučeh na zimskih paraolimpijskih igrah v Sočiju. Trenutek, ko je na mestu svoje preteklosti ter v valu navdušenja izpolnjenih paraolimpijskih sanj ponosno sprejela srebrno medaljo, jo je opomnil, kako daleč je uspela priti.

Rami Anis – plavanje

ROJEN

18. marca 1991

KRAJ BIVANJA

Aleppo, Sirija; trenutno prebiva v kraju Eeklo, Belgija

ŠPORT

Plavanje

OLIMPIJSKE IGRE

2016

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Kot plavalec olimpijske ekipe beguncev Rami Anis trenira, da bi dosegel svoj olimpijski cilj leta 2020. Tudi ko je v njegovem rojstnem mestu Aleppo v Siriji divjala vojna, je Rami nadaljeval svojo olimpijsko pot in svetu pokazal svojo vztrajnost.

Po štirih letih begunskega življenja v Turčiji se je plavalec Rami leta 2015 odločil, da se peš odpravi v Evropo in sledi izpolnitvi svojih olimpijskih sanj. Mladi mož je na napihljivem čolnu pogumno prebrodil nevarne vode Mediteranskega morja in pristal na grškem otoku.

Od tam se je odpravil na težko pot, dokler ni prispel v Belgijo, kjer so mu odobrili azil. Po naporni odisejadi v Evropo so bile Ramijeve olimpijske sanje končno na dosegu roke. Leta 2016 je sirijski plavalec skupaj z desetimi drugimi pogumnimi športniki korakal za zastavo olimpijske ekipe beguncev Mednarodnega olimpijskega komiteja na otvoritveni slovesnosti v Braziliji. Rami je svoje prve olimpijske igre zaključil z osebnim rekordom 54,25 sekunde v prostem slogu na 100 metrov.

Zame so olimpijske igre moje sanje in olimpijska vas moj dom.

»Moje sporočilo vsem beguncem na svetu: četudi imate težko življenje, pustite to za sabo in izpolnite svoje sanje.«

Rami izpolnjuje svoje sanje in hkrati prinaša upanje milijonom ljudi po svetu, ki so trenutno razseljeni zaradi pomanjkanja in vojne..

Tyrone Pillay – Južnoafriški metalec krogle in specialist pri Toyoti.

ROJEN

1. maja 1980

KRAJ BIVANJA

Durban, Južna Afrika

ŠPORT

Para atletika

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2016

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Prav tako s ponosom držimo pesti za našega Tyrona Pillaya, Toyotinega tehničnega specialista iz mesta Durban v Južni Afriki, ki je obenem tudi odličen metalec krogle. Tyrone se je rodil z okvaro stopala, vendar ga to ni nikoli oviralo ali ustavilo pri uresničevanju njegovih sanj. Z velikim zadovoljstvom smo Tyronu za njegove izredne dosežke in timsko delo na paraolimpijskih igrah leta 2016 v Riu podelili tudi nagrado 2017 Toyota Global President’s Award.

Tyrone je vedno sanjal o tem, da bi postal vrhunski športnik. Sanjal je, da bo nekega dne igral kriket za Južno Afriko, ter verjel, da je ustvarjen ravno za to. Po 14 letih igranja je spoznal, da zaradi svoje invalidnosti nikoli ne bo mogel igrati kriketa za državno reprezentanco. Z leti se je počasi navadil na svojo protetično levo stopalo in se vedno bolj zavedal, da tudi olimpijske sanje niso uresničljive. Kljub temu je vsak prosti trenutek po službi (pri družbi Toyota) ter ob vikendih izkoristil za uživanje v športu s prijatelji in sodelavci.

Ko je pozneje leta 2008 po televiziji spremljal suvanje krogle na paraolimpijskih igrah v Pekingu, so njegove sanje o športni slavi nenadoma znova oživele; opazoval je športnike, ki so bili močni in visoki kot on, tekmovali pa so na svetovni ravni. V tem trenutku se je Tyrone zavedel, da sodi na paraolimpijsko prizorišče in da je čas, da se tega cilja loti.

Le osem let po igrah v Pekingu je stopil na stadion v Riu kot tekmovalec v suvanju krogle za reprezentanco Južne Afrike. Tyrone je na svojih prvih paraolimpijskih igrah osvojil bronasto medaljo.

Moje sanje so, da ustvarim zapuščino za naslednjo generacijo športnikov; da poskusim ustvariti svet, v katerem ne bi več ločevali med običajnimi in paraolimpijskimi športniki.

Brad Snyder – para plavalec

ROJEN

29. februarja 1984

KRAJ BIVANJA

Reno, Nevada, ZDA

ŠPORT

Para plavanje

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2012, 2016

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Brad Snyder se v vodi počuti najbolj svobodnega. Plavati se je naučil na Floridi, ko je bil še malček, tekmovati pa je začel pri 11 letih. Pozneje je postal kapetan svoje plavalne ekipe na Mornarski akademiji Združenih držav.

»Mislim, da se mi je v tednih po poškodbi zdelo življenje z okvaro vida, življenje slepe osebe v temi, nemogoče ... na paraolimpijskih igrah pa sem spoznal, da sem kljub izgubi vida še vedno sposoben številnih stvari.«

Ko se je poškodovani Brad vrnil domov iz Afganistana, se je moral naučiti, kako funkcionirati v temi. Družina je temu nekoč močnemu vojaku stala ob strani pri opravljanju enostavnih opravil, kot so uživanje hrane, oblačenje in iskanje kopalnice.

Želim si, da se moja zgodba razširi povsod in navdahne naslednjo generacijo športnikov, ki bo sanjala o paraolimpijskih stopničkah.

Le nekaj mesecev po okrevanju se je Brad vrnil v vodo, ki mu je bila tako domača. Natanko eno leto po tem, ko je med izpolnjevanjem svoje dolžnosti izgubil vid, je ponosno stal na paraolimpijskem odru za zmagovalce in za svojo državo osvojil zlato medaljo. Med plavalci s popolno okvaro vida je Brad trenutni svetovni rekorder v prostem slogu na 100 metrov.

Danes ima novo srčno željo: želi se lotiti še enega športa in tekmovati v paratriatlonu v Tokiu leta 2020.

Lucy Ogechukwu-Ejike – para dvigovalka uteži

 Lucy Ogechukwu Ejike naredi premor med ponovitvami med treningom.
ROJENA

16. oktobra 1977

KRAJ BIVANJA

Enugu, Nigerija

ŠPORT

Para dviganje uteži

PARAOLIMPIJSKE IGRE

2000, 2004, 2008, 2012, 2016

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Ko se je Lucy iz svojega domačega kraja Enugu preselila v skupinski dom za ljudi s telesnimi omejitvami, je odkrila nov svet priložnosti, med njimi tudi parašporte. Zlasti jo je navdušilo paradvigovanje uteži – disciplina, v kateri bi lahko tekmovala z invalidskega vozička.

Pred paraolimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000 je začela z intenzivnim treningom in to leto je za reprezentanco Nigerije na svojem prvem tekmovanju že osvojila srebrno medaljo. Le nekaj let pozneje, leta 2004, je v isti kategoriji na igrah v Atenah dvakrat podrla paraolimpijski rekord in osvojila zlato medaljo.

Leta 2016 je znova navdušila na igrah v Riu, ko je podrla tri svetovne rekorde in domov odnesla svojo tretjo zlato paraolimpijsko medaljo.

/

Moj nasvet za mlada dekleta, ki si želijo dvigati uteži, je, naj se ne bojijo. Tega so sposobne. Naj se nam pridružijo. Z odločnostjo lahko dosežejo svoj cilj.

Trojčice Luik – maraton

 Liina, Lily in Leila stojijo v enakih tekmovalnih dresih in držijo estonsko zastavo.
ROJENE

14. oktobra 1985

KRAJ BIVANJA

Tartu, Estonija

ŠPORT

Atletika

OLIMPIJSKE IGRE

2016

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Čeprav so se sestre Leila, Liina in Lily iz Estonije na olimpijske igre Rio 2016 uvrstile posamično, so bile prve enojajčne trojčice, ki so na tem tekmovanju nastopile skupaj.

Tek je prevzel pomembno vlogo v življenjih sester Luik, ko so bile stare že 24 let. Najprej se je za tek navdušila Liina in kasneje je za isti šport navdušila še obe sestri. To je bilo zanje nekaj naravnega, saj kot pravi Liina: »Gibanje za nas predstavlja svobodo.« Zdrav, tekmovalen duh med sestrami je omogočil postavitev skupnega ter na videz nemogočega cilja: da tekmujejo druga proti drugi in druga ob drugi na olimpijskih igrah.

»Tudi če niste več najmlajši, se lahko udeležite olimpijskih iger … kot me,« pravi Liina Luik.

Po mesecih napornih treningov so se sestre Luik kvalificirale za Rio 2016 ter tako postale prve in edine trojčice, ki so doslej tekmovale na olimpijskih igrah. Po nastopu so se izčrpane in vesele objele v znak ponosa, da so dosegle sanje: skupaj tekmovati kot olimpijke.

Mislile smo, da je nemogoče, ker smo začele tako pozno – pri 24 letih – toda leta niso pomembna. Tudi če niste več najmlajši, se lahko udeležite olimpijskih iger … kot me.« – Liina Luik

Shane Gould – plavalka

Shane Gould, ki še vedno tekmuje na najvišjem nivoju, se nasmehne ob izstopu iz vode.
ROJENA

23. novembra 1956

KRAJ BIVANJA

Bicheno, Tasmanija, Avstralija

ŠPORT

Plavanje

OLIMPIJSKE IGRE

1972

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Ko se je njena družina s Fidžija preselila nazaj v rodno Avstralijo in je Shane ravno začela hoditi v osnovno šolo, je hkrati začela tudi tekmovati v plavanju. Nadobudna zvezda se je hitro začela vzpenjati in pri 15 letih je že tekmovala na olimpijskem prizorišču.

Dominirala je na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu, kjer je osvojila pet medalj – tri zlate, srebrno in bronasto. Hkrati je podrla svetovne rekorde v prostem slogu na 100, 200, 400, 800 in 1500 metrov ter tudi v mešanem slogu na 200 metrov.

Moj najljubši spomin z olimpijskih iger so ljudje z vsega sveta, ki se zberejo v miru, da bi tekmovali na igrah.

Po uspešnih igrah leta 1972 je Shane vzbudila veliko pozornost javnosti in mlada športna zvezda se je umaknila, da bi ubežala pritiskom slave. Lotila se je drugih izzivov, ki niso vključevali tekmovalnega plavanja in se znova vrnila k raziskovanju »divjega oceana« svojega otroštva. K tekmovalnemu plavanju na najvišjem nivoju (v »masters« kategoriji) se je vrnila šele dve desetletji pozneje in takrat je ponovno podirala svetovne rekorde.

Danes čudežna plavalka svoj čas posveča projektu Shane Gould Swimming Project – neprofitni organizaciji, ki deluje na Fidžiju, Švedskem in v skupnostih prvotnih naseljencev v Avstraliji. V okviru projekta nadobudne plavalce trenirajo in učijo potrebnih spretnosti, ki bi poskrbele za njihovo varnost v vodi.

Zola Budd – kros tekačica

ROJENA

26. maja 1966

KRAJ BIVANJA

Bloemfontein, Južna Afrika, in Myrtle Beach, Južna Karolina, ZDA

ŠPORT

Tek na srednje in dolge proge

OLIMPIJSKE IGRE

1984, 1992

DOSEGANJE NEMOGOČEGA

Zola ni nikoli verjela, da bo postala odlična tekačica. To je bilo preprosto nekaj, kar je z veseljem počela in se pri tem počutila svobodno. Toda leta 1984 je dosegla nenadno slavo, ko je podrla svetovni rekord v teku na 5000 metrov. Ob tem je postala prepoznavna tudi zaradi svojega unikatnega bosega tekaškega sloga in kontroverznosti, ki je zaznamovala njeno zmago.

Zame mobilnost predstavlja svobodo. In ne samo fizično, temveč tudi čustveno in duševno.

Namesto da bi uživala v sadovih svoje zmage ob prečkanju ciljne črte, jo je ta trenutek opomnil na burno politično dogajanje v svoji državi: leta 1984 je bila Južna Afrika namreč zaradi svoje politike apartheida izključena iz mednarodnih atletskih tekmovanj, zato se Zolin čas ni upošteval kot uradni svetovni rekord.

Odločena, da bo tekmovala na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu, je vložila vlogo za britansko državljanstvo, saj je bil njen dedek Britanec. Naslednje leto je tekmovala za Veliko Britanijo in podrla svoj lasten rekord iz prejšnjega leta in tokrat se je novi svetovni rekord štel za uradnega.

Zola se je morda lahko izognila športnemu bojkotu Južne Afrike, vendar ob prihodu na olimpijske igre v Los Angelesu ni mogla uiti izjemni jezi, ki je bila uperjena proti politiki njene države. Kljub temu ni podlegla pritiskom ter je leta 1985 in 1986 zavladala kot svetovna prvakinja v krosu. Na olimpijsko progo se je ponovno vrnila leta 1992, ko je lahko ponosno zastopala svojo domačo državo Južno Afriko.

Vaše nastavitve piškotkov

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev. Če se strinjate s tem, nadaljujte z uporabo te spletne strani ali pa si oglejte, kako spremeniti nastavitve piškotkov na tej povezavi.

V REDU