Brezplačno preizkusite Toyoto Ceniki in katalogi E-novice Sestavite svojo Toyoto

Intervju

Didier Leroy

Toyotin Leroy kljubuje dvomljivcem in se pripravlja na Volkswagnov izziv.

Ko so v družbi Toyota Motor Corp. zaposlili Didierja Leroya, so mu kadrovski posredniki govorili, da kot tujec ne bo prišel daleč pri največjem avtomobilskem proizvajalcu na svetu. Od tega meseca naprej bo Francoz nadziral načrtovanje, izdelavo in prodajo Toyotinih vozil v polovici držav sveta.
V nedavnem intervjuju na Toyotinem evropskem sedežu v Bruslju je 57-letni Leroy povedal, da so bili kadrovski referenti nadvse začudeni, ko je leta 1998 sprejel službo pri avtomobilskem proizvajalcu: »Kaj? K Toyoti greš? To je japonsko podjetje. Nikoli ti ne bodo zaupali odgovorne funkcije,« se opazk spominja Leroy.
Imenovanje Leroya za prvega nejaponskega izvršnega podpredsednika v Toyotini zgodovini je znak, da je družba v dvoboju s skupino Volkswagen za ohranitev statusa največjega proizvajalca avtomobilov na svetu pripravljena na spremembe.
Junija bodo delničarji glasovali o tem, ali naj nekdanji vodja evropskega dela Toyote postane del upravnega odbora in s tem eden od šestih izvršnih podpredsednikov, ki bodo po položaju samo pod predsednikom Toyodo. Imenovanje Leroya za prvega nejaponskega izvršnega podpredsednika v Toyotini 77-letni zgodovini je znak, da je družba v dvoboju z nemško skupino Volkswagen za ohranitev statusa največjega proizvajalca avtomobilov na svetu pripravljena na spremembe.
»Tujci se v japonskih podjetjih še vedno težko prebijejo po lestvici navzgor,« pove Christian Stadler, profesor menedžmenta na Univerzi Warwick v angleškem Coventryju. »Leroyevo imenovanje je dobro za Japonsko, ki ima starajoče se prebivalstvo, njeni trgi pa se zelo hitro mednarodno razvijajo,« še doda.
Toyota z največjo japonsko proizvodnjo morda naznanja splošne spremembe v državi. Toyotinemu zvišanju plač delavcev so na primer sledila tudi druga podjetja.
Tuji direktorji
Samo 2,1 odstotka direktorjev družb, ki kotirajo na japonski borzi, je tujcev (vir: Spencer Stuart Board Index 2014). Delež tujih direktorjev v družbah, ki kotirajo na borzah v drugih državah, je višji. V Združenem kraljestvu znaša 33 odstotkov, v ZDA 8 odstotkov in v Indiji 7,5 odstotka.
Delež nejaponskih direktorjev je še manjši pri največjih japonskih družbah. Na čelu Nissana, Toyotinega tekmeca na domačem trgu, je 61-letni Carlos Ghosn, ki ima tri potne liste (francoskega, brazilskega in libanonskega) in je tudi generalni direktor francoskega Renaulta. V Nissanovem upravnem odboru so poleg Ghosna še trije tujci, medtem ko sta pri Sonyju dva. Ta mesec so pri družbi Takeda Pharmaceutical, ki je največji azijski proizvajalec zdravil, za generalnega direktorja imenovali Christopha Webra, s čimer je postal prvi tujec na tem položaju.
Ko je bil Leroy vodja Toyotinega evropskega poslovanja, se je poslovni dobiček v regiji dvignil na 474 milijonov evrov v prvih devetih mesecih poslovnega leta s koncem 31. marca v primerjavi s 116 milijoni evrov v dvanajstih mesecih s koncem marca 2011. Od leta 2010 se je prodaja povečala za deset odstotkov in leta 2014 znašala 888.000 vozil.
/
Osnovna načela
Zaščitna čelada bež barve na mizici v Leroyevi pisarni simbolizira njegovo povezovanje poslovnih načel »Toyotinega načina« s kančkom zahodnjaškega sloga vodenja. Ko je leta 2010 postal vodja Toyotinega evropskega poslovanja, mu je predhodnik Šuhei Toyoda podaril podpisano zaščitno čelado, na kateri spredaj piše »genchi genbutsu«.
To osnovno Toyotino načelo bi lahko prevedli kot »Pojdi in si sam oglej«. Preprosta zamisel, da obiščeš proizvodno linijo, da bi bolje razumel situacijo, je koncept družbe, ki so si ga prisvojili tudi posnemovalci.
Na zadnji strani zaščitne čelade piše »Delaj, kar misliš, da je prav.« To načelo je Leroy ponesel še nekoliko dlje, saj zagovarja, da mora biti prvo pravilo vsakega zaposlenega: »Ne delaj, da bi ustregel šefu. Delaj to, kar je dobro za podjetje.« 
»Ne spremeni se«
Nasprotovanje šefovim odločitvam morda ni najbolj preprosto v birokratski japonski družbi, a to je na vrhu Leroyevega seznama desetih pravil o menedžmentu, ki ga ima vedno v žepu srajce. Sam pravi, da si je s tem pridobil spoštovanje vodilnih pri Toyoti, vključno z Akiom Toyodo, vnukom ustanovitelja podjetja.
»Vedno sem mu odkrito povedal, kaj mislim,« pove Leroy, ko govori o Toyodi. Ko so Leroya predlagali za novo delovno mesto in sta se marca sestala, je imel Toyoda zanj le eno prošnjo: »Ne spremeni se.«
Leroy se je rodil v mestecu Dechy na severu Francije in se je poleg službe pri Toyoti dvakrat znašel na začetku kariere. Pri petnajstih je začel igrati nogomet za nogometni klub LOSC iz francoskega Lilla in sanjal o karieri poklicnega nogometaša, dokler ga ni ustavila težja poškodba gležnja.
Pri 24 letih je dobil prvo službo, in sicer pri Renaultu. Sprejel je 18-mesečno pripravništvo v proizvodnji v francoskem kraju Douai, kjer so izdelovali Renaultovi limuzini 9 in 10. Počasi se je vzpenjal po lestvici in kmalu postal odgovoren za celotno proizvodnjo tovarne v Le Mansu ter postal tesen Ghosnov pomočnik.
Kadrovske referente je osupnil, ko je odšel k Toyoti, ravno ko je v Franciji vzpostavljal proizvodni oddelek. Istega leta je Toyota začela graditi proizvodni obrat v Valenciennesu, kjer so leta 2001 začeli izdelovati model Yaris.
Toyotin izziv
Čeprav bo vodenje Toyotinega poslovanja na Japonskem, v Severni Ameriki, Evropi in Afriki zahtevno, je Leroy vajen izzivov. Colin Hensley, svetovalec za menedžment, ki je v Evropi za Toyoto delal 15 let, nam pove, da je Leroy Toyoti pomagal prepričati skeptike, ki niso verjeli, da je mogoče z dobičkom izdelovati majhne avtomobile z majhno maržo v državi, ki slovi po prepirljivih delavskih sindikatih.
Nedavno je moral pokazati svojo odločnost odgovornim za Toyotino prodajo in marketing v Evropi, ki so stežka sprejeli, da je njihov nadrejeni nekdo, ki je celotno kariero preživel ob proizvodni liniji, pove Hensley, ki je bil inženir v Toyotini skupini za raziskave in razvoj, preden se je podal v komunikacijske vode.
»Človek, ki nosi Toyotino jakno in ima po možnosti še nekaj motornega olja za ušesi, se mora bistveno bolj potruditi, če želi prepričati ljudi, da je pravi za ta položaj,« še doda Hensley. »Njegove korenine so takšne, kot so, in prav nič se jih ne sramuje.«
Naš pravilnik o zasebnosti na spletni strani

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti storitev.  Če se z uporabo piškotkov strinjate, lahko nemoteno nadaljujete z uporabo spletne strani, lahko pa si ogledate tudi nastavitve piškotkov.